Posebna značilnost, ki se je ohranila, je ta, da se lahko šemijo samo fantje, ki so že sprejeti v fantovsko družbo. S poroko pa jim ta pravica ugasne. Dekleta jim lahko samo pomagajo, strogo pa je prepovedano šemiti se ali mačkarati kot domačini pravijo, otrokom. Ohranile so se stare figure, ki jih poznamo samo na tem koncu Slovenije. Ohranile so se stare figure, ki jih poznamo samo na tem koncu Slovenije.

Začetek

Kmalu po novem letu fantje ponikovski postanejo nemirni. Temeljno vprašanje je, kdaj bo letos pust. Na vsakem drugem koraku se sprožijo vprašanja, kako bo z njim. Starejši fantje, ki vse skupaj vodijo, že snujejo programe in se dogovarjajo o prvem posvetu z ostalimi fanti v vasi.Posebno nemirni pa so tako imenovani pripravniki ali guštri. To so mladi fantje, ki pričakujejo, da bodo letos povabljeni v fantovsko družbo in si s tem pridobili pravico do šemljenja. To pričakovanje je še toliko večje, ker jih želja po pustovanju spremlja od mladih nog in se jim bo ta želja sedaj končno izpolnila. Seveda bo potrebno plačati določeno pristopnino, pa nič zato. Tudi njihove vloge seveda ne bodo posebno pomembne, važno je le, da bodo končno zraven.

Podivci

Po tradiciji kot prvi znanilci pusta v vasi nastopijo podivci, ki kmalu po svečnici ali najkasneje na tadebeli četrtek že začnejo opravljati svoje poslanstvo. Kot smo že rekli, je podivc predpustna maska. Ta maska naznanja prihajajoče obdobje pusta, je pa strah in trepet za mladino. Vaški otročaji jih iz primerne razdalje dražijo, vendar, ko se jim podivci približajo, to ni več hec. Podivci že po zunanjosti vzbujajo strah, posebno, ker so opremljeni s konjskim bičem ali primerno palico. Otročaje neusmiljeno podijo, večje pa tudi pošteno namahajo, če jim pridejo v roke. Nikoli pa podivc ne sme stopiti v hišo, zato so otroci doma na varnem. Skupna značilnost vseh pustnih mačkar pa je, da ne govorijo, pomagajo si samo s kretnjami ali nerazpoznavnimi glasovi. Maske podivcev so različne, nekatere so posebno žive, nekatere pa tudi groteskno zastrašujoče. Vsako leto nastopajo podivci: petelin, košuta, podivc s špičasto kapo, policaj.

Bliža se pustni torek

Bližje ko je pustni torek, intenzivnejše so priprave na celodnevni spored. Ob zimskih večerih skupina starejših fantov pripravlja program, pili izvedbo, mlajšim pa daje navodila za izdelavo posameznih elementov za izvedbo programa. Izdelujejo se nove papirnate maske, ali se obnavljajo stare.

Izdelava mask

Običajno se za maske ali larfe po starem, uporabljata dva sistema izdelave. Po prvem sistemu je najprimernejši na glini oblikovan obraz. Potem se ta oblepi s časopisnim papirjem ter na koncu izgotovi s škrobom. Na drugi način se z močnejšim kartonom grobo oblikuje obraz, potem pa se podobno s škrobom na fino oblikuje poteze, kakršne se želi imeti. Po sušenju se jih potem primerno dopolni in pobarva. Na notranji strani se seveda avtor maske tudi podpiše. Vsak izdelovalec hoče masko narediti čim boljšo in trajnejšo, da bo njegov podpis dalj časa prisoten v fantovski družbi. Večkrat že poročeni možje pridejo ob večernih urah na obisk k fantom. S seboj prinesejo steklenico domačega za odkupnino, da si malo ogledajo priprave, pa tudi pobahajo, katere so njihove maske. Običajno so ti obiski kratki, tik pred pustom pa niso več dovoljeni.

Posebno veliko dela je z izdelavo slamnika za ta starega. Kite se spletejo iz koruznega ličkanja. Za večji slamnik, ki je tudi primerno težak, potrebujemo najmanj petdeset metrov pletene kite. Te se sešijejo, da dobi obliko klobuka. Tudi maska za to figuro ima grobe poteze in razne bradavice ali brazgotine. Pod velikim nosom mu visijo dolgi brki. Pri napravljanju si je vsak fant na glavo privezal žensko ruto, da pod masko in pokrivalom ni bil razpoznaven.

Pustni torek

Tako pride končno težko pričakovani pust. Ta dan je za cel kraj velik praznik. Večina prebivalcev ostane doma, da bodo spremljali pustna dogajanja. Planirajo si dopust, običajno kar dva dni skupaj. Skoraj sramota je za tistega, ki gre na ta dan v službo. Če ni drugače, tudi za kratek čas zbolijo. Še najhujše je za otroke, ker morajo zjutraj v šolo. Že navsezgodaj jih čakajo podivci in če se le da, malo večje pošteno našeškajo, da si zapomnijo, kdaj je bil pust. Tudi gospodinje se na pusta dobro pripravijo z jedili za ta čas. Na tadebeli četrtek spečejo štulo; to je v testo zavita kaša s suhim mesom, v novejšem času tudi z rižem. Za sam pustni dan pa mora biti na mizi ocvirkova potica, pohanje in krofi. Pri kosilu ne sme manjkati svinjska krača.

Dopoldne

Možje se že zgodaj, ko se zdani zberejo na sredi vasi in željno pričakujejo prve mačkare. Da lažje čakajo, se občasno okrepijo tudi s požirkom žganega, saj je običajno ob pustu najhujši mraz. Prvi so zopet podivci, ki so ta dan še posebno urejeni, napravljeni pa so mlajši fantje. Pokajo z biči in podijo šolarje.

Omenjene figure so tradicionalne in se enako napravijo vsako leto v isto nošo. Vrstni red obhoda po hišah je točno določen. Obide se celo vas in pobere prispevke. Gorje, če je kakšna hiša zaklenjena. Fantje se potem maščujejo še dolga leta in nagajajo na različne načine. Včasih so celo cel furmanski voz postavili na sleme strehe. Če kdo ne more biti doma, že vnaprej da pustni prispevek.

Do poldneva fantje obidejo celo vas, poberejo prispevke in se potem vrnejo v hišo, kjer so se napravili. Starejši fant pobere in prešteje nabrani denar vseh skupin. Ta denar bo za večerno zabavo v vaški gostilni, v kateri se bo zbrala vsa vas. Fantje nikoli ne pobirajo za svoj žep. Vaščani niti denarja ne bi dali v ta namen. Fantje pospravijo svojo opremo in gredo domov na kosilo. Obenem tudi pripravijo za popoldanski spored.

Popoldne

Osrednji popoldanski program se odvija na sredi vasi, na vsakoletnem prireditvenem prostoru. Glavni namen je prikazati vaščanom, kaj fantje znajo narediti, koliko so domiselni, hkrati pa zabavati vaščane in samega sebe, saj je vendar pust.

Zbor za popoldanski spored je v vaški gostilni, ki je v gornjem koncu vasi. Tja je prepeljana vsa oprema za samo izvedbo. Fantje se zberejo po tretji uri in izvedejo še zadnje priprave. Podivca pošljejo s plakatom, da na vaško lipo pritrdi objavo za spored. Vodja fantov pregleda in uskladi vse nastopajoče mačkare, šele potem izda povelje, da se krene z velikim pompom po sredini ceste proti vaškemu centru.

Povorka je sestavljena iz klasičnih tradicionalnih mask, ki nastopajo vsako leto in nobena ne sme manjkati. Vodja je podivc - furman, ki nosi koničasto kapo. Opremljen je z bičem. Na skrbi ima dva konja, ki sta napravljena podobno, okrog nog pa imata navezane medeninaste konjske zvonce. To vlogo opravljata najmlajša fanta in imata na skrbi vleko voza, na katerem je vsa potrebna oprema za izvedbo programa. Pogosto uideta iz vprege, divje poskakujeta in zvonita z zvonci. Podivc jih na silo z bičem pripelje nazaj, vmes pa krepko poka z njim. Obenem pa poskrbi, da bežijo tudi otroci, ki največkrat vse skupaj opazujejo skozi okna bližnjih hiš. Da bi bili v bližini dogajanja, je prenevarno. Celoten program je včasih spremljal in vodil tudi policaj.

Obvezno sta prisotna tudi ta stara dva, ki sta opravljena kot zjutraj, le da ima stara v procki seneni drob in ga neusmiljeno seje po gledalcih. Pogosto se zapodita v največjo gručo ljudi in počenjata svoje vragolije. Posebni maski pa sta ta lepi par, ki sta tudi obvezno prisotna in se samo sprehajata z roko pod pazduho po prizorišču. Pari v podobni napravi nastopajo tudi zvečer. Moški je napravljen podobno kot podivec, le da ima preko ramen še okrasno svileno ruto, kot je to pri narodni noši, okoli pasu pa svilen šal. Ženska je napravljena elegantno, s pletenim ogrinjalom preko ramen, z lepo lasuljo. Namesto maske je včasih nosila tudi tančico.

Vse ostale maske, ki prihajajo za temi tradicionalnimi figurami, so napravljene le za izvedbo programa. Vsako leto je program drugačen in se ne ponavlja. Nekoč so se prikazovali dogodki iz vsakdanjega kmečkega življenja. Najbolj je bilo značilno oranje in sejanje, seveda po snegu, saj je pozimi običajno sneg. V lesen plug sta bila vprežena dva konja, poganjal jih je furman. Verjetno zato še danes te figure nastopajo v sporedu, čeprav niso več nujno potrebne. Plug je upravljal orač, sledili pa so mu sejalci. Tudi različni dogodki na vasi so bili prikazani. Večkrat je že bila kmečka ohcet mlajših ali starejših parov. Tudi nabor – štelenga mladih fantov je bil prikazan. V programu je bil že lovski pregon divjadi in preganjanje krivolovcev. V novejšem času pa so pogosto prikazani aktualni dogodki prejšnjega leta, tudi politični. V spominu so mi ostali večji projekti kot so izstrelitev rakete, pristanek marsovcev na luži in podobno. Večkrat je bil postavljen tabor ciganov ali celo indijancev. Domišljija fantov je bogata. Mačkare po pravilih nikoli niso govorile, zato je bilo potrebno program dobro pripraviti, da so gledalci razumeli vsebino. Pogosto so bile to že male igralske stvaritve, pač odvisno od iznajdljivosti nastopajočih fantov. Zahtevnejše vsebine je bilo že kar težko predstaviti brez govora. Zato se je pojavil v novejšem času povezovalec, ki ni bil našemljen z masko in je z megafonom ali preko ozvočenja komentiral ali dopolnjeval v določenih trenutkih vsebino odvijajočega programa.

Za popoldanski program se je vedno zbralo veliko gledalcev, tako domačih kot tudi iz sosednjih krajev. Prišli so že zgodaj, da so zavzeli najboljša mesta iz katerih se je vse dobro videlo. Fantje so se običajno za ta program kar potrudili, saj so se čutili dolžne, ker so zjutraj po hišah pobirali denar.

Pustni torek zvečer

Najlepši program kot pravijo domačini je večerni. Fantje se hočejo za prejete darove zahvaliti vaščanom s tem, da zaplešejo zvečer obredni ples. Za ta dogodek se fantje še posebno skrbno napravijo in uredijo. Ko se zmrači, se že sliši prešeren glas harmonike. Pred vsako hišo harmonikar zaigra pustni marš, ki je znanilec, da mačkare že prihajajo. Prvi vstopi policaj z veliko sabljo, ki jo potegne iz nožnice in se postavi ob podboju vhodnih vrat. Za njim pride harmonikar in zavzame položaj v kotu. Sledita mu dva ta lepa para v isti opravi, kot smo jih že videli popoldan na sredi vasi. Postavijo se proti domačim, se poklonijo in na harmonikarjevo muziko zaplešejo polko. ej sledi valček, pri katerem si za soplesalca izberejo domače. Posebno, če so še mladi, se radi priključijo plesu. Seveda pleše moški z žensko in obratno. Pri tem ne smemo pozabiti, da se napravljajo samo fantje. Za večerni ples se napravijo zato samo fantje, ki znajo dobro plesati. Po zaključku se ponovno poklonijo domačim , hišni gospodar pa se v imenu družine zahvali za obisk, saj je to posebna čast. V hiše, ki so bile zjutraj zaprte, mačkare ne vstopijo. Z majhno zamudo vstopita tudi stara dva, ki sta v isti opravi in pobirata krofe in pohanje. Dajeta vtis, da sta že malo utrujena ali celo opita, kar je včasih tudi res. Zunaj jim sledijo otroci, ki jih stari še vedno podi, dva najstarejša pa smeta nositi krofe, ki so jih že nabrali. Tako obidejo celo vas in zaključijo v vaški gostilni.

Krst

Proti enajsti uri zvečer se zbere nekaj starejših fantov in pričnejo se pripravljati za krst mladih fantov, ki bodo uradno sprejeti v fantovsko družbo. Pripravijo si primerna vprašanja in drugo opremo za krščevanje. Na sredo gostilne postavijo mizo, za katero posede komisija. Nasproti so povabljeni fantje - kandidati. Vsak si lahko izbere botra; to je izkušenega fanta, ki mu bo pomagal pri preizkusu znanja iz fantovskih zadev. Če fant ali njegov boter zadovoljivo odgovorita na postavljena vprašanja, fanta predsednik krsti z vinom in s tem sprejme v fantovsko družbo. Podrejati se mora vsem pravilom, o katerih je poučen. Posebno ta pravila pridejo do izraza ravno v pustnem času. Sledi še solo ples za fanta in obred je končan. Zabava sledi do zgodnjih jutranjih ur.

Prepelična sreda

Fantje, ki so bili še pri močeh, so v staro obleko natlačili slamo in tako napravili kurenta. Na glavo so mu dali staro masko in klobuk. Pred gostilno so kurenta dali na pare, prižgali sveče in nastavili kropilnike. Poleg so postavili vaškega revčka, ki je bil za primerne količine rujnega vinca pripravljen vseskozi jokati kot najbližji sorodnik. Počasi so začeli prihajati vaščani kropit kurenta, nekateri so navidezno tudi zajokali, fantje, ki so gledali skozi okno pa so se primerno zabavali. Vsak je na ta račun zvrnil tudi kozarček. In tako se v našem kraju Ponikve pust ponavlja iz leta leto, iz generacije v generacijo, vse do današnjih dni. Nekateri se čudijo, da je temu tako, da ni vse skupaj šlo že v pozabo, kot po drugih krajih. Mi pa pravimo: drugo leto se zopet vidimo. Brez tega starega običaja bi nam nekaj manjkalo.